V drugi skrivnosti svetlega dela rožnega venca premišljujemo in zremo k Jezusu, »ki je v Kani naredil prvi čudež« na svatbi. Še posebej vključujemo vse, ki se pripravljajo na zakon, pa tudi vse zakonce in družine.

Ob jaslicah molimo zjutraj in zvečer za edinost v Cerkvi in v naših družinah, ker je od 18. do 25. 1. teden molitve za edinost kristjanov.

Mašni nameni (16.–23.1.2022)

Ned. (16.) − 2. med letom:

ob 7:00 +Marjan, +Pepca Zajec, Mala Gora

ob 8:30 za družine, za tiste, ki se pripravljajo na poroko

ob 10:00 za župnijo

ob 18:00 češčenje Svetega Rešnjega Telesa

Pon. (17.) – sv. Anton Puščavnik: ob 18:00 +Slavica Rupnik, Črni Vrh 94a

Tor. (18.): ob 18:00 za pokojne, Zadlog 18 (po namenu Majde)

Sre. (19.): ob 18:00 za pokojne, Zadlog 6

Čet. (20.): ob 18:00 +Frančiška Tominec, Idrijski Log 3

Pet. (21.) – sv. Neža: ob 18:00 Slavko Čuk, Črni Vrh 96

Sob. (22.): ob 7:00 +Vincenc, Zadlog 48

ob 17:00 ++Kavčič, Lome 28

Ned. (23.) − 3. med letom:

ob 7:00 za župnijo

ob 8:30 po namenu

ob 10:00 +Emica, +Franc, Zadlog 42

Srečanje svetopisemskih skupin: v nedeljo, 23. 1., ob 15:00 na Škofijski gimnaziji v Vipavi.

Cyprien je bil bogat in dobro izobražen človek, ki je sodil med ruandsko elito. Njegova družina je bila verna, toda on je svojo vero zapustil.

Poročil se je z Daphrose, toda težko bi ga označili za zvestega moža. Le nekaj mesecev po poroki je ženo vrgel iz hiše, zahteval je celo ločitev. Njegov življenjski slog je bil dekadenten. Imel je nezakonskega otroka, ki ga je Daphrose po spravi vzela za svojega.

Cyprien je veliko časa posvečal izobraževanju – zasedal je vodstvene položaje, med drugim na ministrstvu za javno šolstvo, bil je tudi eden od ustanoviteljev muzeja ruandske kulture v mestu Butare.

Leta 1982 je hudo zbolel, ni se mogel premikati in govoriti. »Ta izkušnja je uničila moj ponos,« je pripovedoval pozneje.

Daphrose svojega moža ni zapustila. 16 let je na kolenih molila za njegovo spreobrnitev. Skrbela je zanj, dokler se nekega dne ni zgodil čudež – Cyprien je ozdravel.

Cyprien se je obrnil k Bogu, hotel se je spovedati. Govori se, da je na spremembo vplivalo prikazovanje Naše Gospe iz Kibeha. Marija je tedaj prosila: »Pokorite se, obžalujte, pokesajte se! Spreobrnite se, dokler je še čas! Molite brez prestanka in brez hinavščine!«

Cyprien in njegova žena sta se odločila, da se posvetita opravljanju del usmiljenja. »Prosim za odpuščanje. Spreminjam svoje življenje in postajam tvoj mož, ti pa postajaš moja žena,« je rekel Daphrose.

Daphrose je v Kigaliju vodila majhno trgovino z zelenjavo. Skupaj sta ustanovila marijansko skupnost laikov. »Nimamo veliko časa,« je ponavljal Cyprien.

Ob 25. obletnici poroke sta zakonca odpotovala v Francijo. Tam sta odkrila tudi skupnost Emmanuel. Raziskovala sta njeno duhovnost in jo leta 1990 ustanovila tudi v Ruandi. Želela sta si, da bi se združili člani sprtih plemen. V okviru skupnosti je Cyprien vodil celo folklorno plesno skupino.

Nasprotujoča si politična tabora sta ga pozivala, naj se jima pridruži. Zavračal je vsiljive ponudbe in denar, ki bi ga lahko zaslužil. Pojasnjeval je, da ga Bog kliče k drugačnemu poslanstvu. Izgubil je službo in si težko našel novo zaposlitev.

Cyprien je dejal svojemu prijatelju: »Iti moraš naprej, zaupati Bogu! Ko se vozite ponoči, ne vidite celotne ceste. Toda žarometi postopoma osvetljujejo majhne odseke ceste, vse do konca poti. Enako velja za naše življenje: živeti moramo iz dneva v dan, ne da bi skrbeli, kaj nas čaka. Živeti moramo v sedanjosti, obsijani s svetlobo, ki nam jo daje Bog in se postopoma pomikati naprej.«

Kmalu sta zakonca začela nov projekt pomoči otrokom – Center Cypriena in Daphrose Rugamba. Grozila je nevarnost državljanske vojne in družina se je, kljub temu da bi lahko pobegnili iz države, odločila ostati. Zvesti so bili svojim prepričanjem.

V noči na 6. april 1994 se je v Ruandi začel pravi pokol. Tiste noči so sestrelili letalo s predsednikom Ruande na krovu. Družina je pokleknila pred tabernakljem v hišni kapelici. Vsi so začeli moliti.

Zjutraj so zaslišali glasove. Pripadniki hutujske milice so vdrli v njihov dom. Vanje so usmerili puške, nato pa so starše in otroke pobili. Preživel je en sin. Deček je padel in bil skrit pod telesom ubitega očeta. Ob mraku je zlezel ven in poklical družinskega prijatelja, ki je ponoči pokopaval umrle.

Proces za njuno beatifikacijo v škofiji Kigali teče od leta 2015. (Prim. si.aleteia.org)

Apostolat molitve – januar: Molimo za ljudi, ki so zaradi vere diskriminirani in preganjani, da bi v skupnostih, kjer živijo, dosegli priznanje svojih pravic in dostojanstva, ki izhaja iz dejstva, da smo vsi med seboj bratje.

Obiski in blagoslovi domov bodo, ko se bodo razmere uredile. Kdor pa želi že prej, se dogovori z župnikom.

KRISTJANOVO ŽIVLJENJE

Kristjan veruje v Boga, upa vanj, ga ljubi nad vse, zato moli vsak dan (zjutraj, zvečer, pred in po jedi ...), se izobražuje glede vere, sprejema preizkušnje, prejema zakramente z vero. Spoštuje ime Boga, Marije, svetnikov. Posvečuje Gospodov dan – nedeljo kot spomin na Jezusovo vstajenje, sodeluje pri sveti maši in se posveča drugim (družina, prijatelji, bolni, ostareli...)

Spoštuje očeta in mater in druge ljudi. Spoštuje človekovo življenje od spočetja do naravne smrti, spoštuje človekovo dostojanstvo in se trudi za mir. Pravilno vrednoti spolnost in zakonsko življenje. Spoštuje lastnino drugih, se trudi za pravično delitev dobrin in za solidarnost. Opravlja svoje dolžnosti, sooblikuje življenje v domovini, občini, na vasi, kjer živi. Skrbi za skupne dobrine, za živali in okolje. Je iskren, govori resnico in tako dela. Se trudi za razločevanje tega, kar ponujajo sredstva obveščanja. Se trudi obvladovati poželenja in pohlep.

Posvečuje zapovedane dneve (Sveto Rešnje Telo in Kri, Marijino vnebovzetje, Vsi sveti, Božič); se spove vsaj enkrat v letu in prejme sv. obhajilo vsaj v velikonočnem času; se posti vsaj za pepelnico in Veliki petek; podpira župnijo v gmotnih potrebah in sodeluje po svojih močeh in sposobnostih.

Sv. krst je osnova življenja iz vere. Starši se zavežejo, da bodo otroka vzgajali v veri (glej zgoraj). Obrnete se na župnika po možnosti še pred otrokovim rojstvom. Sledi skupna priprava in sv. krst v župnijski cerkvi. Za odrasle, ki želijo živeti iz vere (glej zgoraj), in prejeti sv. krst, sv. birmo, prvo sv. obhajilo, je katehumenat. Oglasite se pri župniku.

Sv. spoved opravi kristjan vedno, ko zavestno in prostovoljno stori ali opusti nekaj, kar ni v skladu z vero (glej zgoraj). Župnik je na razpolago za sv. spoved v povezavi z mašami med tednom ali po dogovoru.

Sv. obhajilo prejema kristjan, ki vsak dan moli, je ob nedeljah pri sv. maši in živi po vseh ostalih načelih vere (glej zgoraj).

Sv. bolniško maziljenje prejme kristjan, ki je hudo bolan ali je v smrtni nevarnosti ali se mu stanje slabša tudi po prejemu bolniškega maziljenja. Obrnete se na župnika.

Sv. zakon (cerkvena poroka) dopolni ljubezen in utrjuje zvestobo poročenih, ki živita iz vere (glej zgoraj). Obrnete se na župnika pol leta prej in opravite tečaj.

Boter oz. botra je katoličan/-ka, ki je zgled življenja iz vere krščencu/-ki ali birmancu/-ki in pomaga staršem pri vzgoji, zato moli vsak dan, je ob nedeljah in zapovedanih dnevih pri sv. maši, pogosto pristopa k sv. spovedi in k sv. obhajilu, je bil/-a pri sv. birmi, živi samsko ali pa je cerkveno poročen/-a, se trudi živeti po Božjih zapovedih in vseh ostalih vrednotah vere (glej zgoraj). Če sta pri krstu dva botra, sta različnega spola. Če ni mogoče dobiti primernega botra, se lahko podeli zakrament tudi brez botra.

Umirajočemu kristjanu priskrbimo prejem poslednjih zakramentov: sv. spoved, sv. bolniško maziljenje, sv. obhajilo, da ne bi prišel po sodbi v pekel kot stanje večne nesreče in trpljena, pač pa v nebesa kot stanje popolne sreče v Bogu (običajno po vicah, ki so stanje očiščevanja za nebesa). Sicer se mora vsak truditi, da je vedno pripravljen na smrt.

Cerkveni pogreb je obred za pokojnega kristjana, ki je živel iz vere v občestvu Cerkve. Obrnete se na župnika za dan in uro. Če sorodniki niso bili več časa pri sveti spovedi, je prav, da jo opravijo pred prejemom svetega obhajila.

Ob smrti se opravijo tri sv. maše: za pogreb, za 8. in 30. dan. Prav je, da se daruje vsako leto sv. maša za naše pokojne, ni pa nujno, da na obletnico smrti. Sv. maše za naše rajne darujmo z vero, da jim poleg molitev, odpustkov, dobrih del in darovanih žrtev tudi tako lahko pomagamo za nebesa.

Gregorijanske sv. maše: gre za 30 zaporednih sv. maš, ki se darujejo za pokojnega, posebej če je bila to njegova želja. Običajno se opravijo tam, kjer je več duhovnikov (npr. na Sveti Gori).

Vir: Katekizem katoliške Cerkve in Kompendij (povzetek) Katekizma katoliške Cerkve

nalagam novice...