»Zgodovinsko vlogo, ki sta jo /sv. Ciril in Metod/ odigrala, je uradno priznal papež Janez Pavel II., ko ju je z apostolskim pismom Egregiae virtutis viri razglasil za sozavetnika Evrope skupaj s sv. Benediktom. Ciril in Metod namreč predstavljata klasičen primer tega, kar danes označujemo z izrazom »inkulturacija«: vsako ljudstvo mora razodeto sporočilo umestiti v lastno kulturo in izraziti njegovo odrešilno resnico v lastnem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajanje«, ker zahteva izbor ustreznih izrazov, ki podajajo bogastvo razodete besede, ne da bi jo pri tem poneverilo. Prav to sta sveta brata pomenljivo izpričala; in Cerkev še danes gleda na njuno pričevanje, da se pri njem navdihuje in išče smernice.« papež Benedikt XVI., 17. junij 2009

Mašni nameni (5.–12. 7. 2020)

Ned. (5.) sv. Ciril in Metod, darovi za papeža (Petrov novčič):

ob 7:00 +Frančiška Bezeljak, Mrzli Log 9

ob 10:00 za župnijo

ob 15:00 češčenje Svetega Rešnjega Telesa

Pon. (6.): ob 7:00 za duhovnike, za duhovne poklice

Tor. (7.): ob 19:00 +Vanja, +Gabrijel

Sre. (8.): ob 19:00 v dober namen, Mrzli Log 9

Čet. (9.): ob 19:00 ++Benčina, ++Felc

Pet. (10.): ob 19:00 ++Ozbičevi, Zadlog 39

Sob. (11.) sv. Benedikt: ob 19:00 +Frančiška Šemrl

Ned. (12.) 15. med letom:

ob 7:00 za župnijo

ob 10:00 +Kristina, +Tone Govekar, Zadlog 71

Sv. maše ob nedeljah, pa tudi med tednom, so ne samo za prvoobbhajance in birmance, pač pa tudi za druge otroke, mlade, odrasle.

Župnijsko romanje na Sveto Goro bo v nedeljo, 9. 8.

Za oratorij lahko daste v nabiralnik v cerkvi svoje denarne darove. Letos zelenjava ne bo potrebna, veseli pa bomo sadja in sokov. Bog povrni, tudi za vaše molitve za blagoslov oratorija!

Svete maše v juliju in v avgustu med tednom bodo tudi drugje in kdor želi, se lahko tam opravijo sv. maše po njegovem namenu.

 

»Prepričana sem, da Devica Marija močno želi, da verniki molijo za duhovnike!« S tem preprostim stavkom nas je Sveti Duh povabil k poslanstvu, da bi z molitvijo podpirali duhovnike in bogoslovce ter obenem ljubili Cerkev /.../

Devica Marija nas vabi, da svoje obtožbe spremenimo v molitve in ji izročamo vse duhovnike, ker je njihova Mati! Skrbi za svoje sinove in jih vodi v vsem času njihovega duhovništva.

Po Mariji duhovniki obnavljajo svoje obljube v Svetem Duhu in nas vodijo k večnemu veselju. Bolj ko bodo duhovniki povezani z Devico Marijo, močneje jih bo lahko uporabila, da bo vse nas prek njih vodila k svetosti in bodo tudi sami polagoma postajali vedno bolj sveti.

Lahko izberemo način, kako bi Devici Mariji izročali duhovnike: med sv. mašo, ko skupaj z Marijo stojimo pod križem ali zanje darujemo sv. obhajilo, še posebej ob petkih, da bi se milosti Jezusove smrti in vstajenja spustile na njihovo duhovništvo v večjo slavo Boga in Cerkve.

Sveta Devica Marija, Mati duhovnikov, tebi zaupamo duhovnike in bogoslovce vsega sveta. Ana I. C., misijon Marija Mati duhovnikov

 

Število kristjanov muslimanskega porekla je v velikih iranskih mestih v porastu. Organizacija za podporo Cerkvam v svetu (Aide aux Églises dans le Monde – AEM) je Daniela Šaesteha, h krščanstvu spreobrnjenega muslimana, prosila za intervju. Navajamo nekaj odlomkov:

»Na začetku smo bili pod ajatolom Homeinijem vsi veliki vodje edini: […] hoteli smo biti najmočnejša muslimanska sila na svetu in širiti islam kot edino in svetovno religijo. Vendar pa se je kmalu po revoluciji v vrstah vodij pričela nesloga. Bil sem eden od ustanoviteljev revolucionarne garde – v Iranu so jo imenovali Hezbollah – vendar zaradi sporov z vlado nisem dolgo ostal v njenih vrstah.

Zaradi tega sem se v času Homeinijevega vladanja znašel v zaporu. V celici nas je bilo zaprtih pet. Štiri so usmrtili. Nekateri moji stari prijatelji, ki so bili na oblasti, so mi pomagali, da sem prišel iz ječe. Uspel sem zapustiti Iran. Zbežal sem v Turčijo, kjer sem se odločil, da dokončam doktorat na univerzi v Carigradu.

Ta odločitev mi je omogočila, da sem primerjal najpomembnejše svetovne kulture, religije in filozofije. V vsakem pogledu sem bil presenečen nad krščanskimi vrednotami. Primerjal sem jih z vsem tem, kar sem že vedel. Name je naredilo globok vtis spoznanje, da je pravi vzrok razvoja življenja, ekonomije in vodenja na Zahodu navzoč v Svetem pismu.

Kasneje je Jezus prišel k meni v sanjah […]. Dvakrat sem na mah prebral evangelije in mu nazadnje podaril svoje srce.« Vir: chrétiens.info

http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com, 21. in 28. 6. 20

Primerna obleka je potrebna v katerikoli cerkvi tudi med poletjem (vsaj kratki rokavi, krila in hlače vsaj do kolen).

Duhovne vaje, dnevi zbranosti za otroke, mlade, družine ... več o tem v Vodniku po duhovnih vajah 2020. Vabljeni, da bi poglobili svoje življenje iz vere!

KRISTJANOVO ŽIVLJENJE

Kristjan veruje v Boga, upa vanj, ga ljubi nad vse, zato moli vsak dan (zjutraj, zvečer, pred in po jedi ...), se izobražuje glede vere, sprejema preizkušnje, prejema zakramente z vero. Spoštuje ime Boga, Marije, svetnikov. Posvečuje Gospodov dan – nedeljo kot spomin na Jezusovo vstajenje, sodeluje pri sveti maši in se posveča drugim (družina, prijatelji, bolni, ostareli...)

Spoštuje očeta in mater in druge ljudi. Spoštuje človekovo življenje od spočetja do naravne smrti, spoštuje človekovo dostojanstvo in se trudi za mir. Pravilno vrednoti spolnost in zakonsko življenje. Spoštuje lastnino drugih, se trudi za pravično delitev dobrin in za solidarnost. Opravlja svoje dolžnosti, sooblikuje življenje v domovini, občini, na vasi, kjer živi. Skrbi za skupne dobrine, za živali in okolje. Je iskren, govori resnico in tako dela. Se trudi za razločevanje tega, kar ponujajo sredstva obveščanja. Se trudi obvladovati poželenja in pohlep.

Posvečuje zapovedane dneve (Sveto Rešnje Telo in Kri, Marijino vnebovzetje, Vsi sveti, Božič); se spove vsaj enkrat v letu in prejme sv. obhajilo vsaj v velikonočnem času; se posti vsaj za pepelnico in Veliki petek; podpira župnijo v gmotnih potrebah in sodeluje po svojih močeh in sposobnostih.

Sv. krst je osnova življenja iz vere. Starši se zavežejo, da bodo otroka vzgajali v veri (glej zgoraj). Obrnete se na župnika po možnosti še pred otrokovim rojstvom. Sledi skupna priprava in sv. krst v župnijski cerkvi. Za odrasle, ki želijo živeti iz vere (glej zgoraj), in prejeti sv. krst, sv. birmo, prvo sv. obhajilo, je katehumenat. Oglasite se pri župniku.

Sv. spoved opravi kristjan vedno, ko zavestno in prostovoljno stori ali opusti nekaj, kar ni v skladu z vero (glej zgoraj). Župnik je na razpolago za sv. spoved v povezavi z mašami med tednom ali po dogovoru.

Sv. obhajilo prejema kristjan, ki vsak dan moli, je ob nedeljah pri sv. maši in živi po vseh ostalih načelih vere (glej zgoraj).

Sv. bolniško maziljenje prejme kristjan, ki je hudo bolan ali je v smrtni nevarnosti ali se mu stanje slabša tudi po prejemu bolniškega maziljenja. Obrnete se na župnika.

Sv. zakon (cerkvena poroka) dopolni ljubezen in utrjuje zvestobo poročenih, ki živita iz vere (glej zgoraj). Obrnete se na župnika pol leta prej in opravite tečaj.

Boter oz. botra je katoličan/-ka, ki je zgled življenja iz vere krščencu/-ki ali birmancu/-ki in pomaga staršem pri vzgoji, zato moli vsak dan, je ob nedeljah in zapovedanih dnevih pri sv. maši, pogosto pristopa k sv. spovedi in k sv. obhajilu, je bil/-a pri sv. birmi, živi samsko ali pa je cerkveno poročen/-a, se trudi živeti po Božjih zapovedih in vseh ostalih vrednotah vere. Če sta pri krstu dva botra, sta različnega spola. Če ni mogoče dobiti primernega botra, se lahko podeli zakrament tudi brez botra (glej zgoraj).

Umirajočemu kristjanu priskrbimo prejem poslednjih zakramentov: sv. spoved, sv. bolniško maziljenje, sv. obhajilo.

Cerkveni pogreb je obred za pokojnega kristjana, ki je živel iz vere v občestvu Cerkve. Obrnete se na župnika za dan in uro.

Vir: Katekizem katoliške Cerkve

nalagam novice...