Jezus, Dobri pastir, je vzor za vsakega, ki je poklican v posebno službo, v duhovni poklic. Danes je nedelja, ko še prav posebej molimo za duhovne poklice, za duhovnike in redovnike, ki bodo spodbujali k ljubezni do Boga in bližnjih s temu primernim zgledom.

Velikonočni čas po naših domovih: pri molitvi zjutraj in zvečer lahko prižgemo svečo, molimo tudi rožni venec, predvsem za duhovne poklice.

Mašni nameni (21.–28.4.2024)

Ned (21.) – 4. velikonočna, n. Dobrega Pastirja, n. duhovnih poklicev (miloščina za izredno pomoč duhovnikom):

ob 7:00 +Branko, Zadlog 6

ob 10:00 za župnijo

ob 19:00 češčenje Svetega Rešnjega Telesa

Pon. (22.): ob 15:00 +Kristina Šemrl, pogrebna m.

Tor. (23.): ob 19:00 +Pavla Rudolf, 8. dan

Sre. (24.): ob 19:00 +Aleksander Mikuž, Zadlog 47

Čet. (25.) − sv. Marko: ob 19:00 +Pavla Čuk, sosedje

Pet. (26.): ob 19:00 +Lovrenc Bonča, sovaščani

Sob. (27.): ob 19:00 ++Kosmač, Zadlog 27

Ned (28.) – 5. velikonočna:

ob 7:00 po namenu

ob 10:00 za župnijo

Obiski in blagoslovi domov: predviden razpored (mogoče se je dogovoriti za bolj ustrezen dan):

• ponedeljek, 22. 4. – Črni Vrh (109-117), Kanji Dol, Strmec, Mrzli Log

• torek, 23. 4. – Črni Vrh (2-10; 158 in naprej)

  Po dogovoru tudi tam, kjer se še nismo uspeli srečati – velja tudi med letom, če bi kdo želel, da se še srečamo. Bog povrni za gostoljubje, za podporo in za vaše darove!

Župnijski gospodarski svet: v torek, 23. 4., ob 20:00.

Zakonska skupina 2: v soboto, 27. 4., po sv. maši.

Španci Javier, Maria in Ana Moro so brat in sestri po krvi in poslanstvu. Odločili so se, da se na poseben način posvetijo Bogu.

Najstarejši, 31-letni Javier, je prvi nakazal željo po posvečenem življenju. Da želi svoje življenje posvetiti Bogu, je začel naznanjati že zgodaj. »Že zgodaj v mladosti je prepoznal klic v posvečeno življenje. Je zelo poseben človek, Božja duša,« pravi najmlajša sestra Ana.

Javier je prepoznal klic med 13. in 14. letom, potem ko je začel voditi molitveno skupino v župniji. Zgledoval se je po nekem mladem bogoslovcu. »Že od nekdaj me je gnala popolnoma naravna želja, da se ukvarjam z vsem, kar zadeva življenje Cerkve. A odločilen je bil bogoslovec, njegovo življenje je name naredilo močan vtis, prepoznal sem, da tudi mene Bog kliče v takšno življenje,« pričuje Javier.

Ana in Maria, 30-letni dvojčici, pa nista takoj prepoznali poklicanosti v posvečeno življenje. Obe sta se začeli profesionalno ukvarjati s tenisom.

Ana je nato jasno zaznala Božji klic: »Spoznala sem, da imava z Jezusom enake želje. To me je zelo osrečilo. Leta 2008 sem kot postulantka vstopila v skupnost Apostolov Jezusovega in Marijinega srca.«

Maria je prepoznala svojo poklicanost v velikem tednu. »Gospod mi je izkazal globoko ljubezen in nisem se mogla upreti,« priznava Maria. Po petih letih je vstopila v kongregacijo Marijinih služabnic.

Sorojenci ohranjajo svojo posebno vez. Odraščali so v ljubečem družinskem okolju, ki je bilo, kot sami pravijo, odločilno za prebujenje njihove poklicanosti. Pri nadaljnjem razločevanju so jim bili v pomoč duhovni spremljevalci.

»Vedno smo si bili blizu, ko pa smo razločevali o poklicanosti, smo bili zelo pozorni na to, da nismo vplivali drug na drugega, čeprav se temu nismo mogli v celoti izogniti. Mislim, da sem s svojo odločitvijo sestrama odprl vrata,« pojasnjuje Javier.

»Poklicanost je stvar med Bogom in dušo,« pravi Ana, ki z veseljem priznava, da je bratov klic v posvečeno življenje olajšal njeno in sestrino odločitev. »Prepričana sem, da je bil vsak naš ‘da’ ključen za ‘da’ drugega. Gospod je res obilen v svoji velikodušnosti.«

Trenutki slovesa, ko je vsak odhajal v svojo skupnost, niso minili brez bolečine. Pa vendar, zagotavlja Javier, »kljub temu, da smo fizično oddaljeni drug od drugega, nas poklicanost globoko povezuje: med nami ni samo telesna vez, temveč si delimo življenjsko poklicanost. To je Božja milost.«  Prim. https://si.aleteia.org