»Evangeliji pripovedujejo o času Jezusove samote v puščavi neposredno potem, ko ga je Janez krstil: Duh ga je odvedel v puščavo, kjer je Jezus ostal štirideset dni, ne da bi jedel; živel je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli (prim. Mr 1,1213). Ob koncu tega časa ga je satan trikrat skušal, hoteč omajati njegovo sinovsko razmerje do Boga. Jezus zavrne te napade, ki so ponovitev /rekapitulacija/ skušnjav Adama v raju in Izraela v puščavi; in hudič se umakne od njega, da bi mogel ob določenem času zopet priti (Lk 4,13).«

Katekizem katoliške Cerkve (538)

Mašni nameni (21.–28. 2. 2021)

Ned. (21.) 1. postna:

ob 7:00 za župnijo

ob 8:30 za družine in vse, ki se pripravljajo na poroko

ob 10:00 +Francka Rupnik, Črni Vrh 106

ob 18:00 češčenje Svetega Rešnjega Telesa

Pon. (22.) sedež apostola Petra: ob 7:00 za pokojne – Lome 7, Zadlog 36

Tor. (23.): ob 18:00 +Ana Čuk, Lome 10, obl.

Sre. (24.) sv. Matija: ob 7:00 +Rudi Šemrl, Črni Vrh 55

Čet. (25.): ob 18:00 ++Bubnič

Pet. (26.): ob 18:00 v zahvalo in priprošnjo, Črni Vrh 52a

Sob. (27.): ob 18:00 za pravo odločitev v življenju

Ned. (28.) 2. postna:

ob 7:00 za župnijo

ob 8:30 za dobrotnike

ob 10:00 +Ivanka Čuk, Črni Vrh 58

Postni čas po naših domovih predlog za molitev ob križu: prižiganje sveče, pokrižanje, molitev jutranje oz. večerne molitve, rožni venec ali križev pot, odlomek iz Sv. Pisma, spraševanje vesti in kesanje s sklepom po poboljšanju, pokrižanje. Na začetku in na koncu lahko zapojemo (citiramo) postno pesem. Molimo za odprtost Božjemu usmiljenju, za družine in po drugih osebnih ter skupnih namenih.

Križev pot: v cerkvi ob petkih po sv. maši.

»V vsakem času je bila zelo hvalevredna in neodtujljiva navada katoliškega ljudstva, da se je ob negotovih in nevarnih dogodkih zatekalo pod plašč Marijine materinske dobrote. To potrjuje najtrdnejše upanje, celo popolno zaupanje, ki ga je katoliška Cerkev po pravici gojila do Matere Božje.

Goreča in zaupna pobožnost do vzvišene nebeške Kraljice se še jasneje pokaže, ko se ob nasilnosti vsesplošno razširjenih zmot ali močnem propadanju navad oziroma ob napadih mogočnih sovražnikov dozdeva, da je v nevarnosti vsa vojskujoča se Božja Cerkev.

Stare in nove spomine in svete sijaje Cerkve oživljajo javne in zasebne molitve ter obljube, ki se dvigajo k veliki Materi Božji, kakor tudi pomoč, mir in spokojnost, ki jih Bog podeljuje na njeno priprošnjo. Od tod izvirajo vsa odlična poimenovanja, s katerimi so jo katoliški narodi pozdravljali kot Pomoč kristjanov, Pomočnico, Tolažnico, Razsodnico v vojnah, Zmagovalko, Prinašalko miru.

Med naštetimi poimenovanji hočem na prvem mestu izpostaviti slovesen naziv Kraljica rožnega venca, s katerim so bile za vso večnost povzdignjene njene največje dobrote do celotnega krščanskega ljudstva.«

Papež Leon XIII. Okrožnica Supremi apostolatus o svetem rožnem vencu

V intervjuju za župnijski list Le Sourire de Marie (Marijin nasmeh) profesor Jérôme Lejeune, francoski genetik, iznajditelj gena trisomija 21 in goreč Marijin učenec, takole pripoveduje o svojem zavzemanju za življenje:

»Boriti se zoper nekaj je jalovo početje, vredno pa se je boriti za neko stvar. Zdravnik se bori za življenje in ne more zamenjati polja svojega delovanja. Čisto majhni otroci, ki so še v telesih svojih mater, so ravno toliko živi kot drugi, le da so mnogo mlajši. Teža umora se ne tehta v kilogramih žrtve.

Najsijajnejši zdravnik sv. Luka je z redkimi besedami izrazil čudovito bistvo najnežnejše dobe. Še enkrat preberimo Marijin obisk sorodnicee Elizabete! Koliko je bil star mali prerok, ki je poskočil v Elizabetinem telesu ob Marijinem približevanju, ko je pričakoval našega Učitelja? Šest mesecev. Sv. Luka je zabeležil to podrobnost.

In koliko je bil star Jezus? Evangelij preprosto pravi, da se je po angelovem oznanjenju Devica Marija hitro odpravila k svoji sorodnici. Ker potovanja v tem stanju niso smela biti zelo dolga, je bila Jezusova človeška oblika v času obiska še zelo majhna. Sv. Luka to razlaga tako dobro, da si ne upamo dodati še kaj drugega.«

J. Lejeune https://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/, 18.1.2021

Izjava SŠK o osebni varnosti verskih delavcev

Obiski in blagoslovi domov bodo, ko se bodo razmere uredile.

Za sv. spoved je župnik na razpolago pred sv. mašo v zakristiji ali po dogovoru, prav tako tudi za delitev zakramentov (sv. spoved, sv. bolniško maziljenje, sv. obhajilo) bolnim in ostarelim doma, v bolnišnici, v domu starejših.

Vaše denarne darove lahko daste v cerkvi v nabiralnik pri glavnih vratih. Bog povrni, kot tudi za nakazila na TRR župnije!

Duhovno obhajilo prejmemo, če iz različnih razlogov ne moremo prejemati zakramentalnega obhajila. Molimo lahko »Jezus, verujem v te« ali molitev sv. Alfonza Liguorija:

»Moj Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Ljubim te nadvse in hrepenim po tem, da bi te prejel v svojo dušo. Ta trenutek te ne morem prejeti zakramentalno, zato pa pridi v moje srce duhovno. Sprejemam te, kot bi bil že tukaj, in se ti popolnoma predajam. Nikoli ne dovoli, da bi se ločil od tebe. Amen.«

V tem smislu lahko molimo tudi molitev verzih uršulinke Elizabete Kremžar (1878-1954):

Stopi, ljubi angel varuh
v cerkvi ti na prostor moj.
Bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.

Pri darovanju ti položi
na pateno še moj dar:
moje križe, moje delo
Večnemu ponudi v dar.

Pri povzdigovanju moli
v sveti hostiji Boga:
prosi, naj še mene skrije
v rano svojega Srca.

Dušam v vicah, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, greh izmij.

Ko se mašnik bo obhajal,
tudi meni angel moj,
sveto Hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.

Prosi, da ves svet deležen
svete maše bo sadov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov.

KRISTJANOVO ŽIVLJENJE

Kristjan veruje v Boga, upa vanj, ga ljubi nad vse, zato moli vsak dan (zjutraj, zvečer, pred in po jedi ...), se izobražuje glede vere, sprejema preizkušnje, prejema zakramente z vero. Spoštuje ime Boga, Marije, svetnikov. Posvečuje Gospodov dan – nedeljo kot spomin na Jezusovo vstajenje, sodeluje pri sveti maši in se posveča drugim (družina, prijatelji, bolni, ostareli...)

Spoštuje očeta in mater in druge ljudi. Spoštuje človekovo življenje od spočetja do naravne smrti, spoštuje človekovo dostojanstvo in se trudi za mir. Pravilno vrednoti spolnost in zakonsko življenje. Spoštuje lastnino drugih, se trudi za pravično delitev dobrin in za solidarnost. Opravlja svoje dolžnosti, sooblikuje življenje v domovini, občini, na vasi, kjer živi. Skrbi za skupne dobrine, za živali in okolje. Je iskren, govori resnico in tako dela. Se trudi za razločevanje tega, kar ponujajo sredstva obveščanja. Se trudi obvladovati poželenja in pohlep.

Posvečuje zapovedane dneve (Sveto Rešnje Telo in Kri, Marijino vnebovzetje, Vsi sveti, Božič); se spove vsaj enkrat v letu in prejme sv. obhajilo vsaj v velikonočnem času; se posti vsaj za pepelnico in Veliki petek; podpira župnijo v gmotnih potrebah in sodeluje po svojih močeh in sposobnostih.

Sv. krst je osnova življenja iz vere. Starši se zavežejo, da bodo otroka vzgajali v veri (glej zgoraj). Obrnete se na župnika po možnosti še pred otrokovim rojstvom. Sledi skupna priprava in sv. krst v župnijski cerkvi. Za odrasle, ki želijo živeti iz vere (glej zgoraj), in prejeti sv. krst, sv. birmo, prvo sv. obhajilo, je katehumenat. Oglasite se pri župniku.

Sv. spoved opravi kristjan vedno, ko zavestno in prostovoljno stori ali opusti nekaj, kar ni v skladu z vero (glej zgoraj). Župnik je na razpolago za sv. spoved v povezavi z mašami med tednom ali po dogovoru.

Sv. obhajilo prejema kristjan, ki vsak dan moli, je ob nedeljah pri sv. maši in živi po vseh ostalih načelih vere (glej zgoraj).

Sv. bolniško maziljenje prejme kristjan, ki je hudo bolan ali je v smrtni nevarnosti ali se mu stanje slabša tudi po prejemu bolniškega maziljenja. Obrnete se na župnika.

Sv. zakon (cerkvena poroka) dopolni ljubezen in utrjuje zvestobo poročenih, ki živita iz vere (glej zgoraj). Obrnete se na župnika pol leta prej in opravite tečaj.

Boter oz. botra je katoličan/-ka, ki je zgled življenja iz vere krščencu/-ki ali birmancu/-ki in pomaga staršem pri vzgoji, zato moli vsak dan, je ob nedeljah in zapovedanih dnevih pri sv. maši, pogosto pristopa k sv. spovedi in k sv. obhajilu, je bil/-a pri sv. birmi, živi samsko ali pa je cerkveno poročen/-a, se trudi živeti po Božjih zapovedih in vseh ostalih vrednotah vere. Če sta pri krstu dva botra, sta različnega spola. Če ni mogoče dobiti primernega botra, se lahko podeli zakrament tudi brez botra (glej zgoraj).

Umirajočemu kristjanu priskrbimo prejem poslednjih zakramentov: sv. spoved, sv. bolniško maziljenje, sv. obhajilo.

Cerkveni pogreb je obred za pokojnega kristjana, ki je živel iz vere v občestvu Cerkve. Obrnete se na župnika za dan in uro.

Vir: Katekizem katoliške Cerkve in Kompendij (povzetek) Katekizma katoliške Cerkve

nalagam novice...